Predsednik Donald Trump je po ponovni izvolitvi za predsednika ZDA leta 2024 začel izvajati obsežne spremembe v energetski politiki, ki se osredotočajo na povečanje uporabe fosilnih goriv, zlasti premoga, in zmanjšanje podpore obnovljivim virom energije. Trump je podpisal izvršni ukaz, ki premog razglaša za "kritični mineral" in spodbuja njegovo uporabo za oskrbo podatkovnih centrov, ki podpirajo umetno inteligenco (AI). Ta ukrep vključuje odpiranje zveznih zemljišč za rudarjenje in odlog zaprtja starejših premogovnih elektrarn. Približno 70 premogovnim elektrarnam je bila odobrena dveletna oprostitev predpisov iz obdobja Bidnove administracije. Ta ukrep je bil sprejet z namenom povečanja zanesljivosti in dostopnosti električne energije. Skratka, nova ameriška energetska politika predstavlja pomemben premik v primerjavi s prejšnjo administracijo, saj daje prednost fosilnim gorivom pred obnovljivimi viri energije. Ta pristop je sprožil številne razprave o dolgoročnih okoljskih in gospodarskih posledicah ter o vplivu na globalne podnebne cilje.
Ob tem pa Trump vodi protekcionistično trgovinsko politiko, ki zavira mednarodno menjavo in ustvarja negotovost za globalno gospodarsko rast. Zaradi carin in negotovosti okrog svetovne trgovine se zmanjšuje povpraševanje po energentih, kar še dodatno pritiska na cene. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je že prilagodila svoje napovedi, svet bo v letu 2025 porabil manj nafte kot pričakovano.
A ZDA niso edine, ki povečujejo svojo energetsko samozadostnost. Kitajska vzporedno krepi svojo energetsko varnost po lastni poti. Samo letos gradi več kot 100 novih premogovnih elektrarn. Čeprav se na mednarodnih forumih zavezuje k zmanjšanju emisij, v praksi postavlja zanesljivost in rast gospodarstva pred okoljske cilje. To postavlja Zahod pred realnost, kjer bo energetski prehod počasnejši, kot sta si želela Bruselj ali Berlin, saj dve največji svetovni ekonomiji energijo gradita na premogu.
Geopolitična tekma med ZDA in Kitajsko se vse bolj zaostruje tudi na energetskem področju. Trumpova administracija si prizadeva za ponovno industrializacijo ZDA, s ciljem, da država znova postane industrijska velesila, kot je bila v 50. letih prejšnjega stoletja. V ta namen spodbuja domačo proizvodnjo fosilnih goriv in zmanjšuje regulativne ovire, kar naj bi povečalo energetsko neodvisnost in konkurenčnost ameriške industrije.
Posledično se lahko zgodovinski vpliv OPEC-a vse bolj znižuje. Največji svetovni porabnici in proizvajalki energentov, ZDA in Kitajska, vse bolj samostojno krojita pravila igre na svetovnem energetskem trgu. Ta postaja bolj nasičen, cene energentov bolj volatilne, energetska politika pa se vse bolj spreminja v instrument političnega in gospodarskega vpliva.
Kaj to pomeni za vlagatelje? Na prvi pogled se zdi, da bodo s časom na teh spremembah najbolj pridobila ameriška industrijska podjetja, tista, ki bodo neposredno izkoristila ugodnejšo energetsko strukturo, prerazporeditev globalnih verig vrednosti in politično podporo domači proizvodnji. Učinkovito izpostavljenost tem procesom si vlagatelji lahko pridobijo prek ETF sklada XLI US, ki sledi gibanju ameriškega industrijskega sektorja (Industrial Select Sector SPDR Fund). Ta zajema največja ameriška industrijska podjetja, vključno z vodilnimi v proizvodnji, obrambi, transportu in strojništvu.
Sklad XLI US se kupuje in prodaja na borzi prek trgovalnega računa, ki ga imajo lahko odprte fizične ali pravne osebe pri borznoposredniških hišah. Alternativno pa je možna tudi izpostavljenost preko storitve individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo prav tako nudijo borznoposredniške hiše, pogosto v kombinaciji s svetovanjem in prilagojenim portfeljem.
Za vlagatelje, ki verjamejo v "povratek industrije" in strateško energetsko preusmeritev ZDA, XLI predstavlja logično in ciljno usmerjeno naložbo.
|