|
Kapitalski trgi so v zadnjih tednih pod pritiskom. V ospredje pa po daljšem času stopajo spremembe v globalni trgovinski ureditvi. V takem okolju si marsikateri vlagatelj postavi vprašanje: Kaj naj storim? Se umaknem na varno? Kam naj preusmerim sredstva?
Eden od pogostih odgovorov v takih časih je »obrnimo se k defenzivnim sektorjem«, torej k panogam, ki so običajno manj občutljive na nihanja gospodarskega cikla. Mednje sodijo predvsem sektorji nujnih potrošniških dobrin (npr. prehrambna industrija), zdravstvo, telekomunikacije, oskrba z energijo in komunalne storitve. Ti sektorji veljajo za bolj stabilne, saj njihovi izdelki in storitve ostajajo povpraševani tudi v času recesije ali gospodarskega zastoja.
A slika ni črno-bela. V ZDA, kjer je težišče mnogih globalnih naložb, so številne defenzivne delnice (zlasti znotraj indeksa S&P500) že precej drage. Njihova P/E razmerja (razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico) so domala zgodovinsko visoka, kar pomeni, da vlagatelji že danes plačujejo visoko ceno za domnevno varnost in stabilnost. To zmanjšuje pričakovani donos in povečuje tveganje, če pride do popravkov navzdol. Poleg tega se v primeru izboljšanja razmer lahko pokaže visok oportunitetni strošek, če vlagatelj ni dovolj hiter pri preusmeritvi sredstev. Poleg tega je ameriški potrošnik trenutno pod pritiskom, od bremen inflacije, visokih stroškov hipotek, do upadajoče potrošniške samozavesti, kar bi lahko vplivalo tudi na prihodke podjetij v sicer stabilnih sektorjih.
Na vse to se nalaga še dodatna plast negotovosti: možnost ponovnega oživljanja inflacijskih pritiskov zaradi morebitnega uvajanja novih carin in trgovinskih preprek. Čeprav so carine politično orožje, so ekonomsko breme, ki ga na koncu pogosto nosijo potrošniki in podjetja. V kolikor bodo realizirane v popolnosti bi lahko povzročile nov inflacijski val, ki bi Fed prisilil namesto nižati obrestne mere, jih pustiti za dalj časa na miru ali jih celo dvigniti, kar bi vodilo v izgube delovnih mest in recesijo.
Zato so v tem trenutku za daljši rok zanimive predvsem panoge z višjo dodano vrednostjo, kot so industrija v ZDA in Evropi in informacijska tehnologija, ki v primeru okrevanja ali strukturnih sprememb gospodarstva lahko ponujajo višjo rast in večjo fleksibilnost. Še bolj pomembno pa je, da tako kot avto peljemo k mehaniku, ko zaslišimo nenavaden zvok ali opazimo izgubo zmogljivosti, je tudi pri naložbah si smiselno vezti več časa in poiskati pomoč strokovnjakov. Ne zato, ker sami ne bi znali ničesar, ampak ker izkušnje, znanje in vpogled v celotno sliko lahko pomenijo razliko med tem, da v času negotovosti naredimo napako ali pa najdemo priložnosti.
V času padcev na trgih praviloma vstopajo vlagatelji, ki v takšnih razmerah prepoznajo dolgoročne priložnosti, tako med fizičnimi osebami kot institucionalnimi vlagatelji, pri čemer običajno razpolagajo z več znanja, podatkov in strokovno-analitične podpore. Umikajo pa se predvsem manj izkušeni vlagatelji z nižjo toleranco do tveganja oziroma vlagatelji z neizoblikovanimi ali nerealističnimi pričakovanji.
Tako kot na drugih področjih imajo tudi pri investiranju prednost tisti, ki bolje razumejo delovanje trgov in znajo ustrezno presojati tveganja, torej prednost imajo tisti, ki vedo, kaj počnejo. Zato je vedno koristno in ključno, da si katerikoli vlagatelji poiščejo strokovno pomoč na enem ali več koncih.
Aktualno dogajanje jasno pokaže, da depozitov ne moremo enostavno primerjati z vlaganjem v delnice, kaj šele jih enačiti. Delniške naložbe so namreč povezane s tveganjem, medtem ko so depoziti načeloma varnejši, a obenem ne prinašajo omembe vrednega donosa, kar ob prisotni inflaciji pomeni dejansko izgubo kupne moči.
Vsekakor je smiselno razmišljati o razpršenem portfelju, kjer ima posameznik premoženje razdeljeno med različne naložbene razrede, delnice, obveznice, depozite in druge, glede na svoj časovni horizont, cilje in toleranco do tveganja. Padci in šoki bodo vedno spremljali rast vrednosti naložb na trgu, zato je dolgoročni horizont ključnega pomena. Tukaj pridemo do strokovnih produktov upravljanja premoženja in oblik varčevanja, ki jih ponujajo borzno posredniške hiše.
Pogled na domači trg
Tudi domači delniški trg ni imun na globalna dogajanja, kar je marsikaterega potencialnega vlagatelja spodbudilo k razmisleku, katere domače delniške naložbe so primerne za bolj burne čase. V ospredje pri tem znova stopa novomeška Krka.
Krka je lahko odličen kandidat za jedro naložbenega portfelja, saj zadnje desetletje beleži rast prihodkov in dobička, ne glede na to, ali so časi mirni ali razburkani. Gre za podjetje z nadpovprečno stabilnostjo in kakovostjo, kar potrjujejo številni ključni kazalniki: izjemno geografsko razpršena prodaja, ničelna raven dolga, zelo močna bilanca stanja in visoka operativna učinkovitost.
Poleg tega Krka vlagateljem redno izplačuje visoke (rastoče) dividende, kar dodatno povečuje njeno privlačnost, še posebej za tiste, ki iščejo stabilne in predvidljive donose. Tudi v obdobjih večje negotovosti Krka ostaja zanesljiv igralec, saj širi svojo prisotnost na mednarodnih trgih, povečuje prihodke in dobiček ter ohranja razmeroma nizek poslovni riziko.
Zdravila so poleg tega pogosto izvzeta iz sankcij in carin, kar še dodatno prispeva k odpornosti poslovanja v zahtevnejših razmerah. Zaradi vsega naštetega Krka upravičeno velja za eno najkakovostnejših podjetij na Ljubljanski borzi in tudi širše.
|
