• Vztrajni primanjkljaji ZDA povečujejo zunanje obveznosti države, kar dolgoročno krepi njeno odvisnost od zaupanja tujih vlagateljev. ZDA so v preteklosti beležile pozitivno razliko med donosi svojih tujih naložb in donosi tujih vlagateljev v ameriška sredstva, a se je ta prednost v zadnjem obdobju izničila. Investicijski primanjkljaj zdaj dopolnjuje trgovinskega, kar ustvarja dodatne izzive za ravnotežje plačilne bilance. Morebitno zmanjšanje zaupanja v ameriški finančni sistem bi lahko vplivalo na stabilnost dolarja in širše finančne trge. Trajnejša rešitev globalnega neravnovesja zahteva več kot prilagoditve valutnih tečajev. Potrebne bi bile strukturne spremembe, kot sta zmanjšanje zasebne in javne porabe v ZDA ter krepitev domačega povpraševanja na Kitajskem. A ob trenutnih političnih razmerah so takšni premiki kratkoročno malo verjetni.
• Izrael nadaljuje ofenzivo v Gazi, ZDA napadajo Hutije v Jemnu, Trump pa napoveduje ukrepe proti Iranu.
• Ameriški proizvajalec čipov Nvidia je predstavil najnovejšo serijo računalniških čipov Vera Rubin, ki jo bo na trg poslal jeseni prihodnje leto. Ta naj bi skupaj z nadgradnjo trenutne serije Blackwell po navedbah podjetja bistveno zmanjšala stroške obratovanja programske opreme umetne inteligence.
• Stroški dela na opravljeno delovno uro v državah z evrom so bili v zadnjem lanskem četrtletju za 3,7 odstotka višji kot pred letom dni, v celotni EU pa so medletno narasli za 4,3 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji so statistiki zabeležili sedemodstotno rast.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: Walgreens Boots Alliance, Hisense Kelon Electrical Holdings, Chifeng Jilong Gold Mining.
• Makroekonomski podatki: Evropa – PMI indeksi, ZDA – PMI indeksi, PCE indeks.

Vir: Bloomberg  

Industrijski sektor je v letu 2025 pod velikim vplivom makroekonomskih dejavnikov, kot so padajoče obrestne mere, povečani infrastrukturni izdatki in geopolitične napetosti, katerih posledice so napovedi investicij v vojsko s strani Nemčije, EU in Nata. Vzporedno z naraščajočimi vojaškimi izdatki so številne države, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, napovedale obsežne infrastrukturne projekte za izboljšanje transportnih, energetskih in komunikacijskih omrežij, kar odpira priložnosti za podjetja v industrijskem sektorju.

Ob tem centralne banke zmanjšujejo obrestne mere, kar olajšuje financiranje velikih infrastrukturnih projektov, povečuje investicije v proizvodnjo in spodbuja tehnološko preobrazbo industrije. Poleg tega višje tarife na nekatere surovine in tehnologije dodatno krepijo konkurenčni položaj domačih ameriških industrijskih podjetij, ki naj bi imela prednost pred tujimi konkurenti, predvsem tistimi iz Kitajske.

Geopolitični in makroekonomski dejavniki, ki vplivajo na industrijski sektor, so predvsem povečan obseg infrastrukturnih projektov v Evropi in ZDA, kjer vlade vlagajo v železniško infrastrukturo, obnovljive vire energije, pametna mesta in sodobne proizvodne obrate. 

Varnostni vidik postaja ključnega pomena. Poleg tradicionalne vojaške opreme raste povpraševanje tudi po varnostni infrastrukturi, vključno s kibernetsko varnostjo, nadzorom in odpornostjo dobavnih verig. Prav tako digitalizacija proizvodnje spodbuja avtomatizacijo, umetno inteligenco in robotiko, kar pomeni večjo potrebo po inovativnih rešitvah v industriji. Ob tem si številne države prizadevajo zaščititi domače industrije pred zunanjimi tržnimi tveganji, kar vodi v protekcionistične ukrepe in subvencije za domače proizvajalce.

Pet ključnih delnic v industrijskem sektorju so Caterpillar (CAT), ki je največji ameriški proizvajalec gradbene in težke mehanizacije ter bo imel koristi od večjih infrastrukturnih projektov, Siemens (SIE), evropski industrijski velikan, ki igra ključno vlogo pri obnovi energetske in proizvodne infrastrukture, Honeywell (HON), ki se osredotoča na industrijsko avtomatizacijo in napredne tehnološke rešitve za proizvodne obrate, General Electric (GE), ki je vodilno podjetje na področju energetskih in industrijskih tehnologij, ter Deere & Company (DE), ki proizvaja kmetijsko in industrijsko mehanizacijo ter pridobiva na vrednosti z avtomatizacijo in pametnimi tehnološkimi rešitvami.

Za vlagatelje, ki želijo izpostavljenost celotnemu industrijskemu sektorju, je Industrial Select Sector SPDR Fund (XLI) odlična izbira. ETF vključuje največja ameriška industrijska podjetja, kot so Caterpillar, Honeywell, General Electric in 3M. V zadnjih letih se je ETF izkazal kot stabilna naložba, pri čemer se pričakuje nadaljnje povečanje vrednosti zaradi večjih državnih investicij v industrijsko infrastrukturo in tehnološki razvoj. Industrijski sektor ponuja močne investicijske priložnosti v letu 2025. Za diverzifikacijo portfelja je Industrial Select Sector SPDR Fund (XLI) odlična izbira, saj vlagateljem omogoča izpostavljenost večjim igralcem v tej panogi brez potrebe po izbiri posameznih delnic.

Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da imajo dodobra nižje stroške upravljanja in zato tudi nižje provizije, ob tipično boljših donosih. Skladi ETF so ponavadi tudi likvidnejši kot vzajemni skladi, kupuje oziroma trguje pa se z njimi prek trgovalnega računa, ki ga imajo fizične ali pravne osebe odprtega pri borznoposredniških hišah ali prek različnih produktov varčevanj in storitev individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jih prav tako ponujajo borznoposredniške hiše.