• V ZDA se je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) februarja 2025 povišal za 0,2% glede na prejšnji mesec (po 0,5 % decembra), kar je manj od pričakovanih 0,3% in hkrati najnižja mesečna rast po oktobru. Na letni ravni je inflacija zdrsnila na 2,8% (iz 3% v januarju). ZDA se soočajo z vse bolj umirjeno inflacijo, a morebitne dodatne carine na uvoz (npr. iz Kanade ali Mehike) lahko po ocenah analitikov dvignejo cenovno raven še za okoli 0,5%.
• Nemški trgovinski presežek se je januarja 2025 znižal na 16 milijard EUR (decembra 2024 je znašal 20,7 milijarde EUR) in tako ni dosegel napovedi (21 milijard EUR).
• Trenutno pričakovana povečana poraba za vojsko in infrastrukturo v Nemčiji, bi znižala nemški tekoči račun (trenutni presežek) in tako pripomogla k zmanjšanju globalnih neravnovesij. Evropska gospodarska rast bi se zaradi tega lahko nekoliko dvignila, a Nemčija predstavlja le približno tretjino BDP evrskega območja. Vpliv na preostale države v evrskem območju bo omejen, saj bi zvišanje donosov na nemške obveznice utegnilo povečati stroške zadolževanja tudi drugim državam. Zaradi pričakovane fiskalne širitve bo ECB verjetno nekoliko manj zniževala obrestne mere, kot se je domnevalo.
• Kitajska naj bi po ocenah uvedla dodaten fiskalni impulz, da bi omilila vpliv morebitnih zaostritev trgovinske vojne na neto izvoz, ki je v letu 2024 predstavljal že 30% rasti kitajskega BDP.

V tem tednu:

• Četrtletna poročila: QUALCOMM, Nike, Micron Technology, FedEx.
• Makroekonomski kazalci: Evropa – HCPI – indeks, ZDA – maloprodaja, odločitev glede obrestne mere. 

Vir: Bloomberg  

Trgi v ZDA so v zadnjih tednih šli skozi korekcijo, kar je povsem običajno pri delniških naložbah, predvsem zaradi negotovosti glede novih tarif in geopolitičnih tveganj. Vendar pa, kot pravimo, se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Na relaciji ZDA – Rusija – Ukrajina – Evropa potekajo pogajanja, ki nakazujejo možnost postopnega umirjanja napetosti.

Od 19. februarja so trgi pod pritiskom, pri čemer je približno 10-odstotno korekcijo, računano v dolarjih,  povzročila kombinacija negotovosti glede carin in geopolitičnih tveganj. Dodatno so na sentiment vplivali nekateri slabši makroekonomski podatki. Kljub temu pa ostaja temeljna slika gospodarstva trdna – prihodki podjetij v indeksu S&P 500 so se v zadnjem četrtletju lanskega leta povečali za 5,3%, rast dobička pa je dosegla 13,4%, kar kaže na stabilno poslovanje in prilagodljivost podjetij. Tudi napovedi podjetij ostajajo pozitivne.

Ob tem se globalno krepijo pričakovanja o večji fiskalni potrošnji in rastočih deficitih (Nemčija, Kitajska), hkrati pa monetarna politika postaja vse bolj ugodna (Evropa, ZDA, Kitajska), saj se obrestne mere znižujejo. Stabilna rast dobičkov podjetij, sproščena globalna monetarna politika, okrepljena fiskalna podpora, nižje cene energentov in umirjanje inflacije so realnost kljub tarifnim vojnam in geopolitičnim napetostim. Kljub izzivom se še naprej odpirajo številne priložnosti na delniških trgih, čeprav lahko pričakujemo nadaljevanje povišane volatilnosti in občasno nižje tečaje. V takšnih razmerah je ključnega pomena ohraniti dolgoročno perspektivo. Pri dobro razpršenih portfeljih, tudi po različnih naložbenih razredih, nikakor ni smiselno panično in prenagljeno reagirati, saj to lahko privede do nepotrebnih stroškov in davčnih obveznosti.

Če pogled obrnemo na domači trg, vidimo, da so slovenske borzne družbe v letu 2024 poslovale nad pričakovanji in dobro izkoristile razmere. Domači borzni trg je letos že pridobil preko 19%, pri čemer slovenska podjetja še vedno niso precenjena. Glede na rast tečajev in dobro poslovanje pričakujemo tudi višje dividende, kar dodatno povečuje privlačnost domačih delnic. Hkrati pa velja omeniti, da bi vlagatelji, ki so ob izdaji kupili ljudsko obveznico in jo danes prodali, dosegli približno 5-odstotni donos in to na državni obveznici. Država je z 2,75-odstotno mero tudi tokrat ponudila odlične pogoje za državljane, saj je donos na trgu za to ročnost državnega dolga nižji. Na drugi strani pa to pomeni, da se je oportunitetni strošek investiranja v domače delnice povečal, vlagatelji zdaj potrebujejo nekoliko večji pričakovani donos, da bi se odločili za tveganje na borzi. To ob dobrem poslovanju in višjih tečajih ustvarja dodaten pritisk za rast dividend v letošnjem letu.

Poleg ugodnega trenda na delniškem trgu se krepi tudi zanimanje za ljudske obveznice, ki ostajajo varna in donosna alternativa bančnim depozitom. Glede na razmerje med donosom in tveganjem nove ljudske obveznice predstavljajo pomemben produkt državnega obvezniškega naložbenega razreda, kar je še posebej relevantno v obdobju povečane volatilnosti na delniških trgih. Državljani lahko vpišejo že drugo zaporedno izdajo ljudskih obveznic do prihodnjega petka - 21. marca 2025, ki kljub padcu obrestnih mer v evroobmočju ponujajo stabilen donos. V obdobju, ko Evropska centralna banka nadaljuje zniževanje obrestnih mer, postajajo bančni depoziti vse manj privlačni, medtem ko ljudske obveznice ohranjajo konkurenčno donosnost in možnost trgovanja na borzi, kar jim daje dodatno fleksibilnost. Za razliko od drugih oblik vlaganja je ljudska obveznica državno jamčena za celotno emisijo, kjer državljani lahko na začetku vpišejo oziroma vložijo do 250.000 evrov, na sekundarnem trg pa lahko kupujejo še mnogo več ljudskih obveznic, kar pomeni minimalno tveganje, saj so v bankah depoziti jamčeni do le 100.000 evrov.  Donos ljudskih obveznic je fiksen in višji od bančnih depozitov, hkrati pa bodo kotirale na borzi, kar omogoča prodajo po pošteni ceni in morebitni dobiček ob nadaljnjem padcu obrestnih mer.

Ob naraščajoči finančni pismenosti državljanov in pozitivnih makroekonomskih gibanjih domači kapitalski trg pridobiva na zanimivosti. Pričakovani individualni naložbeni računi (INR), ki bodo omogočili davčno ugodnejše investiranje, bi lahko dolgoročno okrepili zanimanje za slovenske delnice in pripomogli k večji likvidnosti trga. Hkrati bi morebitne nove kotacije na Ljubljanski borzi lahko pritegnile širši krog vlagateljev, ki bi z večjimi vložki še dodatno okrepili domač trg kapitala.