• Skupina Triglav je po nerevidiranih podatkih lansko leto končala s 131,4 milijona evrov čistega dobička, kar je osemkrat več kot leto prej. Celotni obseg poslovanja, ki vključuje zbrane bruto premije in druge prihodke, se je znižal za odstotek na 1,72 milijarde evrov. To je kljub izpadu v segmentu Zdravje nad načrti, so sporočili.
• Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 720 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je dva odstotka več kot leto prej. EBITDA se je okrepil za pet odstotkov na 240,3 milijona evrov in je bil nad načrti, čisti dobiček pa je bil višji za 17 odstotkov in je znašal 55,2 milijona evrov.
• Sodišče v Düsseldorfu je presodilo, da sta ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemška biotehnološka družba Biontech pri razvoju cepiv proti covidu-19 kršila patentne pravice ameriške biotehnološke družbe Moderna. Pfizer in Biontech bosta morala zdaj oceniti finančne koristi od kršitve patenta ter zagotoviti ustrezno odškodnino.
• Nemčija drastično povečuje izdatke za obrambo in infrastrukturo, kar pomeni večjo izdajo državnih obveznic. Donosnost 10-letnih nemških obveznic je poskočila na 2,93%, kar je največ po oktobru 2023. Sredin skok donosnosti (+30 bazičnih točk) je največji po letu 1989 (po padcu Berlinskega zidu). Nemčija se po desetletjih strogega nadzora javnega dolga zavzema za sprostitev fiskalnih pravil EU, saj Trumpov umik abosolutne ameriške varnostne podpore sili Evropo v večje obrambne izdatke – kancler v pripravljenosti Friedrich Merz že napoveduje obsežno prenovo nemške vojske.
• Februarja je bilo v ZDA napovedanih 172.017 odpuščanj (+103% letno), največ po 2020, predvsem zaradi rezov v javnem sektorju pod Trumpovo administracijo. Poleg vladnih odpustov so prizadeti tudi trgovina in tehnologija (HP, Disney), medtem ko podjetja kljub temu načrtujejo 34.000 novih zaposlitev.

V prihodnjem tednu:

• Četrtletna poročila: Oracle, Adobe, Inditex, Volkswagen, BMW.
• Makroekonomski kazalci: Nemčija – HICP indeks, ZDA – Inflacija. 

Vir: Bloomberg  

Kljub šibkejšim gospodarskim podatkom iz ZDA in stagnaciji v Evropi so skrbi glede velikega globalnega upočasnjevanja pretirane. V ZDA so slabši makroekonomski podatki o maloprodaji, industrijski proizvodnji in zaupanju potrošnikov povzročili negativne revizije rasti BDP. Vendar so ti podatki v veliki meri posledica prehodnih dejavnikov in prilagajanje na prihajajoče carine. Kljub upočasnitvi se v letu 2025 še vedno pričakuje rast ameriškega gospodarstva. 

Evropsko gospodarstvo medtem stagnira, vendar trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti v evroobmočju je januarja 2025 znašala 6,2%, kar je rekordno nizko in pod tržnimi pričakovanji. Število brezposelnih se je zmanjšalo, pri čemer sta Nemčija (3,5%) in Nizozemska (3,8%) ohranili najnižje stopnje brezposelnosti, medtem ko so te v Španiji (10,4%) in Franciji (7,3%) ostale visoke. ECB bo še naprej zniževala obrestne mere, da bi spodbudila rast, medtem ko bo Kitajska s fiskalnimi spodbudami skušala uravnotežiti gospodarske izzive, pri čemer bosta njena uvozno-izvozna politika in tečaj juana ključna dejavnika pri ublažitvi vpliva ameriških carin.

Kitajska je za leto 2025 določila cilj rasti BDP v višini približno 5% in signalizirala pripravljenost na dodatne stimulativne ukrepe. Kitajska centralna banka bo izvajala zmerno ohlapno monetarno politiko ter raziskovala nove strukturne instrumente za podporo ključnim sektorjem. Oblasti bodo kmalu objavile akcijski načrt za spodbujanje potrošnje, vzpostavile državni sklad za vlaganje v startupe. Poleg tega je vlada določila najvišji uradni fiskalni primanjkljaj v več kot treh desetletjih, kar nakazuje večje javno zadolževanje in izdatke za podporo gospodarstvu.

Čeprav se svetovno gospodarstvo ohlaja, to upočasnitev blažijo dejavniki, kot so vztrajna potrošnja v ZDA, sproščanje denarne in fiskalne politike v Evropi in fiskalne spodbude na Kitajskem. Namesto neizbežne globalne recesije gre tako bolj za običajno fazo gospodarskega cikla.

V zadnjem četrtletju 2024 so podjetja v indeksu S&P500 dosegla rast prihodkov v višini 5,3%, medtem ko je rast dobička znašala 13%. Največjo rast dobička so zabeležili sektorji informacijske tehnologije (+18%), potrošniških storitev (+26%) in komunikacij (+26%), medtem ko so podjetja v energetskem sektorju zabeležila upad dobička za 26%.

Hkrati zgodovinski podatki kažejo, da so tržni cikli naravni del ekonomskega razvoja, pri čemer se obdobja rasti izmenjujejo z upočasnitvami, vendar dolgoročno trend gibanja ostaja pozitiven. Delnice so se v preteklosti izkazale kot najbolj donosen naložbeni razred, kljub kratkoročnim nihajem in kriznim obdobjem. Obveznice ponujajo stabilnost, a njihov realni donos ostaja omejen, še posebej v obdobjih višje inflacije.

Razpršenost portfelja med različnimi naložbenimi razredi in geografskimi regijami zmanjšuje tveganja in dolgoročno zagotavlja boljšo odpornost na tržne šoke. Inflacija ostaja ključni dejavnik, ki vpliva na realne donose, pri čemer se delnice običajno bolje obnesejo v stabilnem inflacijskem okolju, medtem ko lahko surovine in zlato nudijo zaščito v obdobjih višje inflacije.

Čeprav trenutne razmere prinašajo negotovost, so obdobja volatilnosti v preteklosti vedno ponujala tudi priložnosti za vlagatelje, ki so ostali osredotočeni na dolgoročno strategijo. Zgodovina kaže, da potrpežljivost in premišljeno vlaganje prinašata najboljše rezultate, ne glede na kratkoročne tržne premike.