|
Leto 2025 prinaša nadaljevanje rasti na ameriškem delniškem trgu, čeprav z več negotovosti. Po dveh izjemnih letih, ko je S&P 500 pridobil več kot 20 % letno, so pričakovanja še vedno optimistična, a bolj umirjena.
Ameriško gospodarstvo ostaja močno, z rastjo nad 2 % in umirjanjem inflacije. Čeprav se inflacija še ni povsem umaknila, se pričakuje, da bo do sredine leta padla proti 2,5 %. To bo omogočilo znižanje obrestnih mer, čeprav v manjšem obsegu, kot je bilo sprva pričakovano.
Tehnološki sektor, predvsem podjetja, povezana z umetno inteligenco, ostajajo ključni motor rasti. Kljub visokim vrednotenjem analitiki menijo, da bo močna rast prihodkov podpirala nadaljnje naložbe v sektor. Vendar pa se pričakuje večja nihajnost, saj so delnice občutljive na spremembe v regulativi, investicijskih ciklih in pričakovanjih vlagateljev.
Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic bi lahko kratkoročno testirala lanskoletne vrhove, vendar je dolgoročni trend navzdol, proti 4 % do konca leta. Kakovostne podjetniške obveznice in hipotekarni vrednostni papirji ostajajo privlačni zaradi stabilnejših donosov. Leto 2025 bo za vlagatelje še vedno priložnostno, a s pričakovano večjo volatilnostjo.
Na delniških trgih nas sicer čakajo tedni dodatnih špekulacij, saj carine prihajajo – vprašanje pa ostaja, za koliko in na katere izdelke bodo uvedene ter katere države poleg Mehike in Kanade bodo prizadete. Jasno je, da carine prihajajo, a še ne vemo, ali bo šlo za daljša pogajanja ali avtomatično uvedbo novih tarif.
Verjetno bi bilo najbolje, da pride do pogajanj, saj se je v zadnjih treh desetletjih veliko spremenilo, na primer tudi delež storitev, ki niso predmet carin, pa se je v svetovni trgovini občutno povečal. Tukaj lahko vsaj delno leži nekaj pogajalske moči Evrope in drugih napram ZDA, ko bodo v ospredju pogajanja glede tarif na blago. Vprašanje ostaja, kako bo s pogajanji z Evropo, saj sta ameriška in evropska avtomobilska industrija zelo prepleteni. Ob tem bo ameriški predsednik verjetno želel obdržati določeno stopnjo previdnosti, saj bi ob hujših pritiskih za Kitajsko in Evropo lahko postalo smiselno okrepiti medsebojno sodelovanje kot odgovor na ameriško protekcionistično politiko. To bi lahko vodilo do nekoliko nenavadnega zavezništva, kjer bi si obe strani prizadevali za stabilizacijo globalnega trgovinskega sistema, vendar z različnima motivacijama.
Ob tem ne gre spregledati vpliva deviznih tečajev, ki lahko omilijo učinek carin, saj lahko države z vpeljavo ohlapnejše monetarne politike oslabijo tečaj svoje valute.
Nenazadnje si predsednik Trump prizadeva vplivati na Fed, da bi hitreje zniževal obrestne mere, kar bi lahko pospešilo globalno monetarno ekspanzijo, kjer bi ostale države tudi nižale mere – in to v obdobju povečanih fiskalnih izdatkov. Takšno okolje pa povečuje tveganje za ponovni dvig inflacije.
Zato bo Trump v prihodnje verjetno skušal znižati ceno nafte z večjo domačo proizvodnjo energentov ter pritiskom na Savdsko Arabijo, da pospeši svojo proizvodnjo.
Predsednik Trump zagovarja izolacionistično retoriko in ameriško trgovinsko bilanco dojema kot ključno merilo nacionalnega bogastva. Kljub temu bi lahko reakcija delniških trgov omejila njegove najbolj radikalne trgovinske predloge.
Morebitna uvedba 25-odstotnih dajatev bi močno prizadela gospodarstvi Mehike in Kanade, pri čemer bi obe državi ob dolgotrajnem ohranjanju carin verjetno zapadli v recesijo. Hkrati bi takšen ukrep lahko povzročil zaplete v severnoameriških dobavnih verigah, kar bi negativno vplivalo tudi na ameriško gospodarstvo.
Za ohranitev ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute je sicer ključnega pomena stabilnost ameriškega bančnega sistema in gospodarstva. Prav tako igrajo pomembno vlogo visoka varnost, predvidljiva politika ter obvladljivi proračunski primanjkljaji, ki v ZDA hitro raste. Nenazadnje ZDA že zdaj namenjajo več kot bilijon dolarjev za obresti na državni dolg, kar predstavlja četrtino vseh pobranih davkov. V proračunskem letu 2024 je ameriška zvezna vlada za obresti na državni dolg porabila približno 1,126 bilijona dolarjev, kar je 251 milijard dolarjev več kot leto prej. Za primerjavo – v proračunskem letu 2023 je ameriška zvezna vlada zbrala približno 4,47 bilijona dolarjev prihodkov. Zato je potrebna omejitev javne potrošnje in pospešitev gospodarske rasti v ZDA.
Z dokajšnjo gotovostjo lahko trdimo, da čeprav bodo verjetno Mehika in Kanada bile pod takojšnjim pritiskom, ostaja omejevanje Kitajske ena ključnih prioritet te administracije. Odnos med ZDA in Kitajsko vse bolj zaznamuje geopolitično rivalstvo, kjer napetosti pogosto vodijo v preoblikovanje trgovinskih odnosov.
|
