Vir: Bloomberg  

Medtem ko bo tudi letos veliko vloga igrala Fedova monetarna politike, pa bo z nastopom Donalda Trumpa kot predsednika ZDA na pomembnosti krepko pridobila fiskalna politika in strategija, ki jo lahko povzamemo z  "America First". Za zdaj ključni poudarki vključujejo carine na uvoz iz Kanade in Mehike, zmanjšanje financiranja zelenih projektov ter izstop iz mednarodnih sporazumov, kot sta Pariški podnebni sporazum in WHO. Protekcionistični ukrepi lahko izboljšajo konkurenčnost domačih podjetij, kratkoročno spodbudijo potrošnjo in naložbe, a prinašajo tveganje za inflacijske pritiske. Nafta se je rahlo pocenila.

Premik k fiskalni politiki in strategija "America First" lahko prinese več pozitivnih učinkov. Višje carine spodbujajo domačo proizvodnjo in ustvarjanje delovnih mest, medtem ko zmanjšanje financiranja zelenih projektov ter ukrepi za znižanje proračunskega primanjkljaja krepijo fiskalno odgovornost. Izstop iz mednarodnih sporazumov omogoča večjo samostojnost pri odločanju in zmanjšuje odvisnost od tujega vpliva. Protekcionistični ukrepi izboljšujejo konkurenčnost domačih podjetij, blagi inflacijski pritiski pa lahko kratkoročno spodbudijo potrošnjo in naložbe. Skupaj te politike poudarjajo ameriške interese in zmanjšujejo ranljivost na zunanje šoke.
 

Trumpov obrat proti zeleni energiji z ukinitvijo subvencij za trajnostne projekte in zelene tehnologije ter podporo nafti in plinu povzroča upad vrednosti delnic v zelenem sektorju. Elon Musk je presenetljivo podprl Trumpove ukrepe, saj bolj škodijo Teslinim konkurentom kot njej sami, medtem ko podjetje dolgoročno gradi svojo prihodnost na avtonomnih vozilih.

Zdaj se bo fokus marsikaterih vlagateljev usmeril tudi na Kitajsko. Kitajska sicer ostaja ključni igralec v globalnem gospodarstvu, a se spopada s precejšnjimi izzivi. Geopolitične napetosti z ZDA, naraščajoči dolg zasebnega sektorja, ki znaša že 200% BDP, ter omejene fiskalne in monetarne spodbude so dejavniki, ki ovirajo njen razvoj. Vendar pa Kitajska še vedno ponuja zanimive priložnosti, zlasti na področju nekaterih tehnoloških industrij, ki jih država strateško podpira. Nekaj optimizma glede Kitajskega delniškega trga, ki bi si od omilitve odnosov z ZDA lahko kar nekaj obetal, je sprožil pozitiven telefonski pogovor med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom. Razpravljala sta o različnih temah, vključno s trgovino, TikTokom in fentanylom, kar je povečalo optimizem glede omilitve napetosti med državama. Omilitev teh odnosov, kjer carine nebi bile 60%, vendar 10% bi lahko koristil kitajskemu delniškem trgu v tem letu.

Ko govorimo o trgih v razvoju, ne moremo iti mimo Indije. Indija se izkazuje kot ena bolj obetavnih gospodarskih zgodb z letno rastjo BDP med 6-7 %, kar temelji na močni domači potrošnji, urbanizaciji in obsežnih vladnih reformah. Njena demografska prednost z več kot 1,4 milijarde prebivalcev, od katerih je večina mladih in delovno sposobnih, predstavlja ključni faktor pri dolgoročni gospodarski rasti. Indija tudi močno vlaga v digitalizacijo in inovacije, kar vključuje hitro rastoč fintech sektor, uvajanje 5G tehnologij in pobude, kot je Digital India. Poleg tega pobuda "Make in India" spodbuja lokalno proizvodnjo in privablja tuje naložbe, kar krepi njeno industrijsko bazo. Pomemben delež gospodarstva prispeva tudi kmetijski sektor, ki ustvarja približno 18% BDP.

Če primerjamo oba trga, je indijski delniški indeks Nifty 50 višje vrednoten z razmerjem P/E 23,1 in P/B 3,74 v primerjavi s kitajskim CSI 300, ki ima P/E 15,58 in P/B 1,46. Indija kaže tudi višjo dobičkonosnost, saj dosega bruto maržo 38,96 %, operativno maržo 15,85% in ROE 16,13 %, medtem ko so te vrednosti za Kitajsko nižje, z bruto maržo 18,25%, operativno maržo 11,16 % in ROE 11,24 %. Kljub višjim vrednotenjem indijskega trga boljša finančna stabilnost, učinkovitost in dolgoročni potencial delajo Indijo bolj privlačno izbiro za vlagatelje.

ETF skladi, kot sta iShares MSCI India ETF (INDA) in iShares MSCI China ETF (MCHI), omogočajo vlagateljem enostaven in stroškovno učinkovit dostop do teh regionalnih trgov. ETF skladi se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da imajo precej nižje stroške upravljanja in zato tudi nižje provizije, ob tipično boljših donosih. Skladi ETF so ponavadi tudi likvidnejši kot vzajemni skladi, kupuje oziroma trguje pa se z njimi prek trgovalnega računa, ki ga imajo fizične ali pravne osebe odprtega pri borznoposredniških hišah ali s storitvijo Individualnega upravljanja premoženja (IUP) ali raznih oblik investicijskega varčevanja, ki jo prav tako omogočajo borznoposredniške hiše.

Torej, kljub izjemno boljši indijski demografiji kar ji na daljši rok daje absolutno prednost, je lahko Kitajska na krati rok še vedno zanimiva opcija, zlasti če se geopolitične napetosti med ZDA in Kitajsko ublažijo. Pozitivne novice, kot so potencialna znižanja rezervnih zahtev bank in stabilizacija denarne politike, lahko prinesejo dodatno rast kitajskega delniškega trga.